Ledinski vrh (2108 m), 17.8.2013

Tuhtam in tuhtam, kako naj svojega dragega kljub temu, da gremo jutri na Storžek s PD spravim v breg. Sobota, pa tako lepo vreme, pa poletja bo ravno zdaj konec... "A si za eno bolj lahko, res, tako, počasi bova šla, imava polno časa?" (v podtonu prosim prosim prosim). Pade en manj prepričljiv "Prav, kam?", ampak jaz podton ignoriram. "Ledinski vrh, veš, ni veliko višincev, pa lepa je ,pa jutrišnji vrh se vidi, pa nisi še bil, pa..." žuborim, da si ne bi premislil. No in ker si ni, zjutraj ne navijeva ure, ko se zbudiva spakirava ruzake, vanje vtakneva čelado in se zapeljeva do parkirišča v Ravenski Kočni. Mimogrede, Kočne v Jezerjanskem jeziku so doline, tri imajo: Jezersko, Makekovo in Belsko (ta je Avstrijska). Novo parkirišče je ob pol devetih skoraj polno, a čudno, ljudje se že na začetku porazgubijo.

 Naprej je treba peš, čeprav se je še pred kratkim peljalo so spodnje postaje tovorne žičnice. No, zdaj je pot daljša za 15 minut, če se ravno na silo in pod grožnjo kazni ne tiščiš tja gor. Tam se je treba malo ozreti za smerokazi in izbrati pravega. Na en konec gre proti Češki koči, na levo je oznaka za (lahko?) lovsko pot na Ledine, naravnost približno pa nas usmerijo tablice za Žrelo in Ledine. Piše ura in 40 minut, zahtevna pot. No, meni se zdi, da so tele zahtevnosti premaknili za eno navzdol. Res je, da prav silno zahtevni poti čez Žrelo in Slovenska nista,



ampak glede na druge oznake pa povsem ustrezata zelo zahtevnim potem. Konec koncev je meni skoraj vseeno, zdi pa se mi, da nedeljskega sprehajalca, ki se na »lahko« lovsko pot, ki traja »le« eno uro spravi v sandalih in s torbico pod ramo, ta pot preseneti. Se je treba pa le prijet, sem in tja. Midva jo mahneva proti Žrelu.

 Najprej malo čez gozdiček, potem pa na prode, kjer je mati narava precej orala. Že kmalu se vidi, da je v Žrelu še sneg, malce me sicer skrbi, pa ne preveč. Bova šla pa po Slovenski, če ne bo drugače. Izkaže se, daje zaradi toplote sneg čisto lahko prehoden, pa mi je skoraj žal, da nisva šla kar od začetka po njej. Vsak po svoje proti koncu malo lezeva po melišču  in končno sva na začetku Žrela.

Res zgleda Žrelo. Na začetku podor, ki pa nič ne moti. Čelade in rokavičke gor, pa greva. Tlaka je za nama in zdaj je luštno in zanimivo. Moj dragi je zamudil priložnost za pritoževanje, no, pa saj ne ni niti imel. Prav matrala se do sem nisva. Čisto prehitro je konec in sva na izhodu iz žrela pri klopci.

Čelade romajo nazaj v prtljago, rokavice tudi, po 10 minutah pa sva pri Koči na Ledinah na 1700. Kofetek paše, s prijetno deklico ki streže najdemo skupni imenovalec v drobižu. Prav vesela ga je, midva pa naprej korakava za pol kile lažja.

 




DO Ledinskega vrha je potem urico ne pretežke hoje. Brane sreča še dva znanca in malo poklepetamo, na vrhu sva, kot bi mignil.











Ledinski vrh (za domačine je to nekaj drugega, pa se ne spomnim) je precej ozek, zato je na njem takoj dren. Ko za nama pridejo še štirje, je polno. In usta mi ostanejo kar odprta, ko gor pride še par, ki se mu je očitno zgodila skupna nesreča. On na dveh berglah, ona z desno roko v mavcu. No, to pa je volja. Oh, pravi on. Veste, kakšen uspeh je bil priti na wc, tole je že luksuz! Res, eni vedo, da je pot, kjer je volja.

 

Malo posediva, poslušava helikopter tam nekje nad Rinkami in Tursko goro, si ogledava jutrišnji cilj Storžek, potem je pa počasi treba dol. Pa lupčka sva si dala, no. J


Dol sva seveda hitreje, spet srečava Branetove znance, ki sta se premislila in gresta nazaj na Okrešelj, potem pa se usedeva v senco koče in si privoščiva doooolg odmor. Kar zebsti je začelo. Privoščiva si pehtranovo potico (tako zdravo, testo je iz polnozrnate moke).








Potem pa pobereva kosti in se odpraviva dol Da ne bo dolgčas, po Slovenski. Gor sem šla po njej že trikrat, dol še ne. Prav hitro je minilo vse skupaj in v zgodnjem popoldnevu sva že na obisku pri bratcu v Medvodah.

 

Tudi, če se bi hotel, se ni mogel pritožit moj dragi. Pa še nič utrujena nisva bila. Si mislim.

Tehnični podatki:

Izhodišče: Ravenska Kočna (1080 m)

Cilj: Ledinski vrh (2108 m)

Ime poti: čez Žrelo, povratek Slovenska

Čas hoje: 3 h in pol gor in tri dol

Zahtevnost: zahtevna označena pot

Višinska razlika: 1028 m

Zemljevid: Kamniške in Savinjske Alpe 1:50.000