Komna, 1540 m, 9.3.2014

Včasih narava poskrbi še za tekst. Pa naj bo za Komno tako. Po svoje običajna, včasih tečna, ker se nahodiš, pa si šele na izhodišču. Za zimski potep pa prava, udobna, varna, sapo pa vseeno nažene. 

 Na izhodišču pod Slapom Savica. Celo ne kasirajo. In ne kidajo. In ne odpirajo bifejev. Skratka, ne delajo.

 Tolmuni Save Bohinjke, ki jo rodi Savica s slapom, ki ga je vredno obiskati. Simbolizira moč.

 Jezero s poti, pogled bi Bohinjci zaračunali ali pa oglobili, če bi se dalo. Uspešno biser čuvajo pred turisti.

 Drevesu v času friziranja ni bilo smešno, a izpadla je tale "čupa" prav nobel. Imela bi jo tudi jaz.

 Fotoaparat noče izostrit tistih smetanovih gora tam zadaj. Lepo, da je en kriv. (kje so že navodila?)

 Skoraj cela družba danes. Dva sva na tej strani. Jaz, ker slikam, Brane, ker se tišči k meni. Ker ve, da ga mam rada. :)

 Nekaj bele monotonije pa Komni pri 50 ovinkih in več tudi pripada.

 Po dveh urah idej za debato še kar ni zmanjkalo

 In ko zmanjka besed, se gremo metat. Ja, tako mamo, če z otroci v hribe hodimo.

 Potem pa, ko zlezeš čez vse okljuke, iz gmajne iz čez predzadnji klanec, se začne odpirati.

 Pokaže se razgled na pir in kofe

 Kaj češ, hotel je biti dimnikar pa mu niso pustili. Zdaj šraufa kolesa, da ima lahko črne nohte....

Tako, na prvi pogled čudno: toliko snega in kratki rokavi. Pa je bilo res toplo, zelo.

Pa si dajmo malo kazat gore tu okrog. Danes so se še posebej lepo oblekle.

Vse okrog so same take, ena lepša kot druga

Potegnemo jo še do Koče pod Bogatinom. No Jože bi šel še vsaj do Krna, pa ga ne pustimo.

Korak za korakom. Stopinje, ki bodo ostale do prve odjuge ali novega snega. In potem bo zopet le belo.

Malo pod snegom, malo nad njim. Bo treba počakat, da pride v kraje poletje in spet vse zaživi.

Mi pod pukjem, oni na njem, zadaj pa razkošna kulisa.

Ne reče se zastonj Lepa Komna.

Bogatin (beri s povdarkom na i), bajka o Bogatinu in njegovih zakladih. Vsi zakladi so tu in zdaj.

Le koliko smetane so morali stepsti, da je vse tako mehko in zalito?

Še podrta gora je takšna, kot da ni... - podrta?

No, vmes se naučim (spet), kako aparatu dopovedati, da ostri tisto, kar jaz hočem , ne obratno.

Bi se šli kopat, ampak lepota in uporabnost običajno ne gresta skupaj. 

To je pa mama lubadarka čipke od dolgčasa delala, ko se je ata lubadar po Komni potepal.

Tolmunčki nas čakajo, poleti, ko bo vroče, nas ne bodo.

Še ena Blejska. Ker so bili vsi na kremšnitah, je kolona stala. In kaj naj človek dela drugega, kot slika?

Najboljše, da jih peljem domov. Tale šunder danes je bil čisto preveč.